Dobrodošli v mojem svetu,
kjer ustvarjam kot coachinja, psihoterapevtka, predavateljica, avtorica in kolumnistka.
Počutite se kot Doma.
S svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami
na področju osebne preobrazbe ljudi navdihujem, da se osvobodijo notranjih spon pridnosti, presežejo strahove in se povežejo z avtentično notranjo močjo.
Učim jih sprejemati odločitve, ki odražajo ljubezen do sebe in vodijo v uspešno življenje, izpolnjeno z ljubečimi odnosi.
Strokovnjaki o meni in mojem delu
Sašino strokovno znanje lahko vsakomur pomaga pri odločanju in izbiri bolj zdravih vzorcev vedenja. Njene osebne izkušnje, toplina in sočutje pa so v navdih vsem, ki so se podali na pot okrevanja, da v sebi znova najdejo upanje in moč za spremembo.
Peter Topić, dipl. soc. del., psihoterapevt, CSAT,
Inštitut za zasvojenosti in travme
www.petertopic.si
Saša je visoko usposobljena in sočutna terapevtka, ki svoje delo opravlja s srcem in dušo. Svet potrebuje takšne terapevte.
Thomas Tullos, psihoterapevt in supervizor,
Hattiesburg, Mississipi, ZDA
Thomas and Thomas Consulting Group, LLC
www.buildingboundaries.com
Sašo poznam že nekaj let. Je izjemno sposobna, sočutna, briljantna terapevtka, zelo umirjena, notranje uravnotežena in izpopolnjena. Z njo je varno delati, tako za kliente kot za tiste, ki delajo zanjo. Občudujem njeno prizadevanje za izboljševanje svojega znanja in veščin ter njeno stremenje k doseganju najvišjih standardov znanj v svetovnem merilu, ki so na voljo za zdravljenje travm in vseh težav, ki iz tega izhajajo. Ne morem dovolj prehvaliti njene delovne integritete in rezultatov, ki jih dosega pri svojem delu z ljudmi.
Susie Scott, psihoterapevtka, CSAT, London, Velika Britanija
www.susie-scott-therapy.com
Strokovna usposobljenost
Doktorirala sem iz sociologije. Za doktorsko disertacijo sem prejela priznanje za izjemne dosežke in prispevek k znanstveno-raziskovalnemu delu.
Štiri leta sem se izobraževala iz transakcijske analize.
Zaključila sem specialistični študij za psihoterapevte na uglednem mednarodnem inštitutu IITAP v ZDA, pri svetovno priznanem strokovnjaku na področju zdravljenja nekemičnih zasvojenosti, dr. Patricku J. Carnesu.
Pridobila sem mednarodno priznan certifikat EMDR inštituta iz ZDA, o zaključeni prvi stopnji izobraževanja iz EMDR, metode, ki se učinkovito uporablja pri delu s čustvenimi težavami.
Svoje znanje redno nadgrajujem na najrazličnejših izobraževanjih in usposabljanjih, tako doma kot v tujini.
Trenutno se izobražujem v ZDA, pod mentorstvom ene od najuspešnejših ameriških coachinj za osebni in poslovni uspeh.
Moja zgodba
“Želela sem vedeti, kdo sem kot ženska in zakaj se počutim nemočno, prazno, utrujeno in naveličano - kljub temu, da sem “pridna” in delam vse prav.”
Večino svojega življenja berem in se učim. Študirala sem sociologijo, filozofijo, antropologijo, psihologijo, pedagogiko in druge znanosti. Z veliko vnemo sem iskala, raziskovala in preučevala. Danes vem, česar se takrat nisem zavedala: da sem v znanosti iskala odgovore na svoja najgloblja vprašanja o tem, kdo sem.
Želela sem vedeti, kdo sem kot ženska in zakaj se na pragu svojega življenja, ko naj bi prekipevala od življenjske moči in mladostne razigranosti, počutim nemočno, prazno, utrujeno in naveličano - kljub temu, da sem “pridna”, delam vse prav in (navzven) živim skorajda popolno življenje.
Ko sem se v poznih dvajsetih zlomila pod težo nakopičenih težav v odnosih, sem se trdno odločila za spremembo. Poiskala sem pomoč mentorjev in stopila na pot osebne preobrazbe.
“Želela sem vedeti, kdo sem kot ženska in zakaj se počutim nemočno, prazno, utrujeno in naveličano - kljub temu, da sem “pridna” in delam vse prav.”
“Verjela sem, da bom vredna, ljubljena in sprejeta, če bom le dovolj pridna, prijazna in ustrežljiva.”
Spoznanje, da imajo moje težave, ki jih do tedaj nisem znala razrešiti, globlji smisel od zgolj navideznega, mi je pomagalo, da sem zbrala pogum, obmirovala v tišini lastne pris(o)tnosti in pogledala globoko vase.
Soočila sem se s strahovi, globoko zakopanimi pod zlagano zunanjo podobo popolne pridne punčke. Soočila sem se s svojim kritičnim notranjim glasom, ki je od mene nenehno zahteval nedosegljivo popolnost. Dovolila sem si začutiti boleč sram, ki je izhajal iz prepričanja, da takšna, kot sem, nisem vredna ljubezni. Verjela sem, da nisem dovolj dobra - po merilih, ki jih zame določajo drugi, seveda. Verjela sem, da drugi bolje od mene vedo, kdo sem, kako se moram obnašati in kaj je zame dobro.
“Prenehala sem sklanjati glavo in se skrivati v povprečju, da bi se izognila kritikam, ki sem se jih na smrt bala.”
Spoznala sem, da sem vse pomembne odločitve sprejemala na podlagi tega, kaj bodo o meni mislili drugi. Čez vse meje sem se trudila, da bi jim ustregla, da bi jim bila všeč in da bi me imeli radi. Verjela sem, da bom vredna, ljubljena in sprejeta, če bom le dovolj pridna, prijazna in ustrežljiva.
Nisem vedela, da nad tem, kaj o meni mislijo drugi, nimam nobenega nadzora. Nisem vedela, da je njihovo mnenje o meni njihova osebna odločitev. In da bodo - tudi če bom popolna (karkoli že to pomeni) - o meni mislili to, kar bodo sami izbrali!
Opogumljena s tem, zame povsem novim spoznanjem, sem v odnosih začela postavljati meje in opuščati svojo potrebo po ugajanju. Začela sem govoriti ne namesto seveda. Prenehala sem sklanjati glavo in se skrivati v povprečju, da bi se izognila kritikam, ki sem se jih na smrt bala. Prenehala sem se delati manjša, kot čutim, da v resnici sem, da bi se drugi ob meni dobro počutili. Prenehala sem biti ponosna na to, da preveč delam in pri tem zanemarjam svoje želje in potrebe. Prenehala sem skrbeti za druge bolje kot zase in si dovolila sebe postaviti na prvo mesto. Z drugimi besedami, prenehala sem biti pridna. Začela sem opuščati svoja prizadevanja za nikoli dosegljivo popolnostjo.
“Prenehala sem sklanjati glavo in se skrivati v povprečju, da bi se izognila kritikam, ki sem se jih na smrt bala.”
“Opuščanje negativnih prepričanj o sebi in delovanje v skladu z novimi, ki so odražala več ljubezni do sebe, se je včasih čutilo kot umiranje.”
Sprejela sem svojo človeškost, ranljivost in nepopolnost. Pa tudi neomajno odločitev, da verjamem vase. Da mi z ničemer ni potrebno dokazovati svoje vrednosti. Da sem dovolj dobra takšna, kot sem. Da je povsem v redu, če so ljudje razočarani nad mano, kadar ne morem (ali nočem!) izpolniti njihovih pričakovanj. Da imam pravico živeti svoje življenje - po merilih, ki si jih postavljam sama.
Opuščanje negativnih prepričanj o sebi in delovanje v skladu z novimi, ki so odražala več ljubezni do sebe, se je včasih čutilo kot umiranje. Ne bi ga zmogla brez (za)upanja, ki so mi ga na tej poti z vero vame dajali zame pomembni ljudje. Vsakokrat, ko sem opustila nadzor nad stvarmi, ki jih nisem mogla spremeniti in (za)upala, da se bo vse izšlo v moje najvišje dobro, sem dobila nazaj del sebe - del svoje avtentične notranje moči.
Iz nemočne deklice, ki zgolj opazuje, kako se ji življenje dogaja, sem počasi odraščala v žensko, ki prevzema odgovornost zase, sprejema odločitve na osnovi tega, kar verjame, da je zanjo najbolj prav in jemlje življenje nazaj v svoje roke.
“Danes s svojimi odločitvami odgovarjam zgolj svoji notranji avtoriteti - Življenju.”
Postajala sem bolj prizemljena, umirjena, hvaležna in radostna. Ponovno se je prebudila moja ustvarjalnost. Čutiti sem začela avtentično notranjo moč. Na nov, iskren in veliko bolj ljubeč način sem se povezala z družino in prijatelji. Svet sem začela doživljati kot varen prostor, ki me s svojo energijo ljubeče podpira, ne pa kaznuje. In kar je najpomembnejše, začela sem se dobro počutiti v svoji koži. Čutila sem, da sem prišla nazaj Domov.
Danes s svojimi odločitvami odgovarjam zgolj svoji notranji avtoriteti - Življenju, ki me vabi (če parafraziram ljubo pisateljico Clarisso Pinkola Estes), naj svojih pogovorov ne omejujem le na ljudi, ušes le na glasbo, ki jo igra človek, oči na naučeno lepoto, telesa na sprejemljive občutke in misli na stvari, o katerih se vsi strinjamo.
“Danes s svojimi odločitvami odgovarjam zgolj svoji notranji avtoriteti - Življenju.”
Izražanje sebe in svoje resnice vrača v naše življenje dostojanstvo, zagotavlja izgrajevanje zdravega občutka lastne vrednosti in poglablja ljubezen do sebe.
Sledenje tej viziji od mene zahteva, da neomajno sledim sebi in svojim občutkom. Zato nenehno stopam iz svojih okvirjev udobja. Ko sledim svojim željam in sanjam, se zavestno se odločam, da bom živela v občasnem nelagodju in včasih celo v strahu, ker se zavedam, da so to občutki, ki so talilni lonec za mojo osebno rast, skozi katero uresničujem svojo življenjsko vizijo in postajam vedno boljša različica sebe.
Izražanje sebe in svoje resnice vrača v naše življenje dostojanstvo, zagotavlja izgrajevanje zdravega občutka lastne vrednosti in poglablja ljubezen do sebe.
Spodbuja nas, da smo s hvaležnim srcem pris(o)tni tu in zdaj in da obenem navdušeno sledimo viziji svoje prihodnosti, neomajno verjamemo vanjo ter zavestno presegamo strahove, ki se nam porajajo, ker še ne vidimo, kakšno prihodnost si s tem ustvarjamo in kam nas bodo nove odločitve (pri)peljale.
Po mojih izkušnjah pot skozi temo neznanega pelje v svetlobo Čudežnega: vodi v pristno življenje, osvobojeno notranjih spon preteklosti, osmišljeno v opravljanju srčnega dela in izpolnjeno z ljubečimi odnosi, ki odražajo našo resnično vrednost.
