Mnogi duhovni učitelji učijo, da smo na svetu zato, da se (na)učimo življenjskih lekcij. Ponavljale naj bi se nam tako dolgo, dokler jih ne usvojimo.
S tem načinom razmišljanja seveda ni nič narobe. Še več, v preteklosti je tudi meni nadvse Služil. Pomagal mi je, da se zavem, da sem jaz tista, ki imam moč spremeniti svoje življenje. In če še nisem tam, kjer si želim biti, je to zato, ker se še nisem vsega naučila. Ker še nisem usvojila vseh lekcij.
V zadnjih letih pa čutim, da mi ta način razmišljanja ne prinaša več toliko miru, sproščenosti in radosti kot nekoč. Ne občutim ga več kot nekaj, kar me osvobaja, ampak bolj kot težo, ki vleče navzdol…
Če namreč nenehno iščem lekcije, ki se jih še moram naučiti, izhajam iz prepričanja, da tukaj in zdaj (še vedno) nisem dovolj dobra. Življenje pa mi, skladno z zakonom privlačnosti, pač dostavlja nove in nove lekcije. S tem zgolj odseva moje prepričanje, da mi (še vedno) nekaj manjka.
Zato sem se pred časom odločila, da bom spremenila svoj pogled: Zemlje nič več ne dojemam kot šole, na katero smo se prišli učit lekcij. Niti kot sveta, na katerega smo se utelesili z namenom, da bi odplačali karmične dolgove preteklih življenj (t.j. se odkupili za vse, kar smo naredili narobe).
Veliko bolj me navdušuje razmišljanje, da je Zemlja prostor, kamor smo prišli, da bi uživali življenje brez občutka krivde. Da bi ga radovedno raziskovali. Da bi zavestno izbirali izkušnje, ki si jih želimo doživeti. In nenazadnje, da bi se igrali.
Predstavljajte si otroško igrišče. Otroci navdušeno izbirajo, kateri izkušnji se bodo prepustili. V nekem trenutku se radostno spuščajo po toboganu. V naslednjem se zanosno gugajo na gugalnici. Nato se navdušeno povzpnejo na vrh plezala. Spet nato se smeje vrtijo na vrtiljaku…
Ko si predstavljamo dogajanje na otroškem igrišču, zlahka občutimo energijo lahkotnosti in igrivosti. Veliko prijetnejša je od energije, ki preveva šolski razred, kjer otroci preživljajo čas in nabirajo znanja, ker še ne vedo vsega in se trudijo kar največ naučiti. Občutite to razliko tudi vi?
V prvem primeru otroci navdušeno uživajo v tem, kdor so. V drugem primeru pa si to poskušajo prislužiti z dejanji.
Če želimo napredovati na naslednjo raven svojega bivanja in zaživeti življenje, bolj skladno z našimi pristnimi željami, nam ni treba čakati na čas, ko bomo usvojili vse lekcije ali odplačali vse karmične dolgove.
Ni nam treba čakati, da bomo postali popolni in delali vse prav. Tak način razmišljanja namiguje, da (še vedno) nismo tam. Da nam (še vedno) nekaj manjka.
Naše najboljše možno življenje je že tu. Vse, kar moramo narediti je, da ga izberemo – da se ga odločimo živeti tukaj in zdaj.
Pri tem nam lahko pomaga sprememba perspektive, skozi katero gledamo na življenje in življenjske izkušnje. Odločimo se lahko, da bomo nanje gledali skozi omenjeno prispodobo otroškega igrišča.
V vsakdanjem življenju to pomeni, da lahko zase izbiramo tiste izkušnje, ki nam prinašajo (naj)več lahkotnosti, radosti in svobode.
Recimo, nekateri ljudje imajo rajši zasnežen božič – meni pa bolj ustreza, da ga preživim v toplejšem kraju, kjer temperature ne padejo pod 20 stopinj. Nekateri ljudje imajo rajši bučna novoletna praznovanja, obdani z veliko neznanimi ljudmi – jaz pa raje izbiram umirjeno, a nič manj radostno praznovanje v krogu najbližnjih prijateljev. Nobena izbira ni bolj prava od druge. Pomembno je le, da občutimo, da nas tista, ki jo izberemo, najbolj radosti in osr(e)čuje.
Pogled na življenje, kjer se odločam, da bom namesto usvajanja lekcij rajši zavestno izbirala in ustvarjala radostne izkušnje, me navdaja z občutki brezmejnosti. odprtosti in pretočnosti. Moje srce se radostno razpira v pričakovanju lepega. S takšno notranjo naravnanostjo pa dopuščam, da v moje življenje priteka (še) več dobrega.
In če kdaj doživim izkušnjo, ki je vse prej kot radostna, v njej ne iščem več lekcije. Ne rečem si več, da se mi je zgodila, ker se še nisem vsega naučila.
Rajši jo sprejmem kot darilo, ki mi poklanja večjo jasnost o tem, česar si v prihodnosti več ne želim doživeti, izb(i)rati ali ustvarjati. Tej novo pridobljeni jasnosti pa nato prilagodim svoje prihodnje odločitve.
Takšen način razmišljanja občutim kot veliko bolj opolnomočen. Še globlje me sidra v notranjo moč in razpihuje občutek, da s prevzemanjem odgovornosti za svoje izbire radostno ustvarjam svoje življenje.
Če ste v obdobju, ko pogled na življenje kot učenje življenjskih lekcij občutite kot svojo resnico, to vsekakor spoštujte. Ne želim vam ničesar vsiljevati. Niti ne trdim, da je en način gledanja bolj pravi od drugega.
Moj namen je zgolj ta, da vam skozi svoje izkušnje odstiram nove možnosti. In da vas spomnim, kar globoko v sebi že veste: ni se vam treba nenehno truditi, da bi postali boljši.
Dovolj dobri ste takšni, kot ste. Zdaj. V tem trenutku.
Živimo v času globalnega prebujanja človekove zavesti, ki nas spodbuja, da (za)živimo na višjih ravneh zavedanja Sebe in nas podpira, da uresničujemo svoje najboljše možno življenje v danem trenutku.
Vprašanje, ki si ga je v tem času koristno postaviti, pa je naslednje: ali že danes zavestno izbiram in živim svoje najboljše možno življenje, ali še vedno čakam, da se bo uresničilo enkrat v prihodnosti, ko bom usvojila vse lekcije in se bo vse postavilo na svoje mesto?
Odgovor lahko, kot vedno, najdemo zgolj in samo v sebi…
Današnje angelčice, varuhinje vaše notranje dragocenosti, vas nežno vabijo, da si dovolite v polnosti uživati Življenje…
Stopamo v čas tišine, ko naša notranja Luč (za)sveti še močneje. To je čas, ko se sprašujemo, česa si želimo v svojem življenju ustvariti več. Kaj si želimo, da bi se množilo. In kaj je tisto, kar iz srca privoščimo drugim.
Ljubezen, nežnost, toplina, varnost, lepota, pris(o)tnost, čarobnost, notranja moč, obilje, nevidna podpora in občutek, da na svojih poteh nismo sami, temveč obilno podprti z vsem, kar potrebujemo za naš naslednji korak…
To je energija, ki jo ustvarjajo in negujejo moje angelčice.
Če začutite, da vas lahko katera od njih podpre na vaši poti, ji odprite srce in sprejmite njeno podporo.
Naj postane obetajoča znanilka vaših čudovitih novih začetkov…
