Velikonočni čas nas znova vabi, da se ustavimo in razmislimo o globoki simboliki človeške izkušnje: trpljenju in Vstajenju.
V fizičnem svetu, kjer vladajo strah, omejitve, razdvojenost in pomanjkanje, je trpljenje takorekoč neizbežno. Trudimo se, garamo in na silo presegamo omejitve, da bi ustvarjali želeno. Postavljamo si cilje in jih dosegamo, a v uresničevanje želenih izidov vlagamo ogromno energije. Zato nas takšen način delovanja sčasoma vse bolj izčrpava.
Ko nas življenje privede do roba in začutimo, da na enak način ne moremo več naprej, se začnemo prebujati in spraševati:
“Kdo sem? Zakaj sem sploh tu? Je to res vse, kar obstaja?”
Tako začnemo postopoma dvigovati svojo zavest in vzpostavljati stik z višjim jazom. Odpremo se razumevanju, da lahko preobrazimo sebe in svoje okoliščine.
Nato se lotimo “dela na sebi”. Skozi spreminjanje svojih prepričanj in vzorcev vedenja postopoma preobražamo in izboljšujemo svoje zdravje, odnose, način dela ali finančni položaj.
To je prvi pomemben premik na poti našega osebnega Vstajenja.
Drugi premik pa je subtilnejši – in hkrati odločilen.
Veliko ljudi ga nikoli ne naredi, ali pa ostanejo leta zataknjeni v procesu “dela na sebi” (ja, tudi na psihoterapiji).
Prosim, ne razumite me narobe. Nikakor nisem proti osebni preobrazbi. Niti proti psihoterapiji.
Želim vas le povabiti v zavedanje, da lahko zavezanost nenehnemu spreminjanju sebe utrjuje prepričanje, da (še vedno) nismo dovolj dobri.
Proces osebne preobrazbe namreč vodi vprašanje:
“Kaj v sebi (še) moram spremeniti, da bom prišla tja, kamor si želim priti?”
To vprašanje nas usmerja v nenehno kritiziranje sebe, ki se ga pogosto sploh ne zavedamo. Govorimo si:
“Spet čutim strah. Mislila sem, da sem ga že predelala.”
“Očitno imam še vedno travme, ki jih moram ozdraviti.”
“Potrebujem nov spletni program (delavnico, ipd.), ki mi bo pomagal, da se spremenim.”
Znova poudarjam, da s tem ni nič narobe. Je sestavni del osebne rasti.
Če pa vendarle čutite, da ste utrujeni od “dela na sebi”, je morda čas za ponovni dvig zavesti.
Le-ta se ne zgodi skozi trud, ampak skozi O(D)PUŠČANJE.
Zgodi se tako, da opustimo kritiziranje sebe.
Da si končno odpustimo…
Kritiziranje sebe nas bo namreč vedno zadrževalo na nižji vibraciji, kjer nismo v stiku s svojo notranjo močjo.
Kako ga preseči?
Presežemo ga tako, da zavestno opazujemo, kdaj se pojavi. In ga sprejmemo brez obsojanja.
Nato pa se nežno opomnimo, kdo v resnici smo.
Smo čista Ljubezen.
Ljubezen je naravna vibracija našega Bitja, ki nam je na voljo prav v vsakem trenutku.
Vse, kar moramo narediti je, da svojo pozornost zavestno usmerimo iz glave v srce.
V tem preprostem, a globokem notranjem premiku, nas najučinkoviteje podpre dihanje:
Prisoten vdih.
Zavesten izdih.
Z vsakim dihom smo bližje sebi.
Z vsakim dihom občutimo večji mir, saj je umirjenost naravna posledica brezpogojnega sprejemanja sebe.
Ko se ustavimo in zares zadihamo, se nežno vračamo iz napora v prepuščanje.
Iz razmišljanja v čutenje.
Iz ločenosti od sebe v stik s sabo.
Zavestno dihanje je že vrsto let tudi moja vsakodnevna duhovna praksa. Pomaga mi umirjati živčni sistem, prakticiram pa ga tudi, ko nisem vznemirjena.
Navdušena nad koristmi, ki mi jih dihanje prinaša, sem v tem času ustvarila tudi novo angelčico.
Poimenovala sem jo Prisotna v sebi.
Je nežen spomnik, da se mi ni treba še bolj truditi.
Treba se je le… ustaviti. In zadihati.
Morda tudi vi prav v tem trenutku potrebujete ta nežen spomnik.
Naj vas moja angelčica spremlja v trenutkih, ko se želite nežno vrniti nazaj k sebi.
Če vas (po)kliče, kliknite na spodnjo fotografijo in jo mehko povabite v svoj prostor…
Angelčica Prisotna v sebi vas bo podprla, da skozi umirjenost nežno odprete srce energiji Ljubezni.
Od tu naprej se seveda še vedno lahko odločite uresničevati svoje srčne želje in “delati na sebi”, a boste namesto iz prepričanja, da vam nekaj manjka, delovali iz notranje celovitosti in ljubečega sprejemanja vseh delov sebe.
Kreiranje želene realnosti bo tako veliko bolj lahkotno, radostno in izpolnjujoče.
Ustvarjalo pa bo tudi prostor za zmagoslavlje Ljubezni in utelešenje Vstajenja, ki ga simbolizira Velika noč.
Iz srca vam želim, da vas velikonočni čas poboža z mirom in prebudi v zavedanje, da je Ljubezen vse, kar obstaja.
Naj vas objame v zavedanju, da ste že zdaj Njen popoln božanski izraz.
Želim vam čudovite praznike!
